Spremljajte nas tudi na Facebooku

Dogodek podpirajo:
 
 
Organizator dogodka je podjetje Foto Beseničar.
Foto Beseničar

Okrogla miza "Fotografija prihodnosti"


Tema oziroma jabolko, v katerega neradi ugriznejo tudi najbolj znani slovenski fotografi in poznavalci fotografije, saj pravijo, da je v tem segmentu res težko napovedovati prihodnost. Pa vendar ... Fotografija je stara slabi dve stoletji in če je bilo v prvih 100 letih posnetih milijarda fotografij, smo jih v zadnjih 10 letih posneli 400 milijard in novih 400 milijard jih bomo po napovedih analitikov posneli samo v prihajajočem letu 2015. Se fotografija res počasi seli na področje telefonije in poklic fotografa postaja vse bolj nepotreben? Se bodo digitalni fotoaparati vedno bolj prilagajali zajemu video posnetkov? In ali res prihajajo fotoaparati in kamere, ki bodo znali brati fotografova čustva ter uporabniške izkušnje, ki bodo zajele več čutov hkrati? In konec koncev kaj lahko naredi fotograf, da bo opažen med množico fotografov? Na ta vprašanja in številna druga bodo skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize.

Moderator: Robert Bogataj


Udeleženci okrogle mize

 

Arne Hodalič

Znan je predvsem po reportažni in dokumentarni fotografiji. Od leta 1990 do 2004 je delal v Parizu in Lausannu kot član nekaterih pomembnejših fotografskih agencij ter organiziral ali se udeležil nekaterih velikih odprav. Objavlja v najpomembnejših svetovnih časopisih in revijah. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Je avtor več fotografskih knjig in priročnikov ter soavtor dokumentarnih filmov. Od leta 2006 je urednik fotografije National Geographic Magazine Slovenija. Leta 2008 je prejel priznanje za pomembna umetniška dela s področja fotografije.
 

Lenart Kučić

Novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Kot član gospodarske redakcije je nekaj let urejal Delove strani Infoteha. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, študijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Raziskovalno se ukvarja s problematiko medijskega lastništva in medijske politike. V zadnjih desetih letih se je novinarsko specializiral za spremembe, ki jih prinaša združevanje medijske, telekomunikacijske in informacijske industrije. V fotografijo ga je posvetil stari oče, ki je bil navdušen ljubitelj in prijatelj fotografa Vlastje Simončiča, ki je postal Lenartov prvi mentor. Občasno sodeluje z revijo Fotografija, za Infoteh pa predstavlja tehnološke novosti in piše o fotografskih trendih.
 

Aleš Bravničar

S fotografiranjem se je začel intenzivno ukvarjati sredi devetdesetih let. Kmalu je postal cenjen in eden najbolj iskanih fotografov pri nas. Najbolj se je uveljavil kot editorialni in reportažni fotograf. Posnel je več kot 100 naslovnic in številne modne zgodbe za najbolj prodajane slovenske revije. V svoji karieri je sodeloval z največjimi imeni slovenske estrade, njegove fotografije pa so se pojavljale na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji. Njegove fotografije so bile objavljene v skoraj vseh mednarodnih izdajah Playboya, izdal pa je tudi 2 knjigi na temo fotografske osvetlitve in poziranja. Vsako leto predava na delavnici najboljših Playboyevih fotografov v ZDA in je dobitnik nagrade Slovenia Press Photo.
 

Matej Špehar

Po 15-ih letih dela v tradicionalnih medijih (tisk, tv, radio) je le te zapustil in se posvetil izključno družabnim omrežjem. Ustanovil je svojo digitalno agencijo to do - communicate online za svetovanje in komunikacijo blagovnih znamk, podjetij in javnih osebnosti na Facebooku. Njegova ekipa stoji za mnogimi uspešnimi akcijami na spletnih omrežjih. Svoje izkušnje dnevno deli tudi z drugimi, ki se v svet novega, tako imenovanega social marketinga šele spuščajo, njegov blog pa velja za enega najbolj branih v Sloveniji.
 

Matjaž Intihar

Leta 1976 se je na grafični šoli prvič srečal z digitalizacijo slike prek skenerjev. Kot reprodukcijski fotograf je v časopisni hiši Delo deloval v analogni kot digitalni tehniki zajema in priprave fotografije za tisk. Poznavanje in uporaba analogne ter digitalne tehnike v grafiki, mu je v 90-tih dalo možnost pravilnega pogleda na novo, digitalno pot v fotografiji. Od leta 1995 piše članke o digitalni fotografiji, leta 2001 je izdal prvo slovensko knjigo o digitalni fotografiji in revijo e-Fotografija. Napisal je štiri knjige o fotografiji in fototehniki ter več kot 3000 fotografskih člankov in preizkusov opreme. Od leta 1996 vodi fotografske tečaje in potovanja, tečaje obdelave slike ter priprave za tisk.
 

Jure Eržen

Od leta 1998 dela kot fotoreporter v časopisni hiši Delo, kjer pokriva dogodke in dogajanje doma in v tujini. Njegove fotografije temeljijo na intimnih osebnih izpovedih. Najbolj znane so reportaže iz ZDA, Iraka, Afganistana, Libije, Izraela in Palestine, Uzbekistana, Kosova in nekdanje Jugoslavije, Indonezije, Sudana, Somalije, DR Konga,... Sodeloval je s fotografskimi agencijami Panos, Polaris in Worldpicturenetwork (WPN). Njegove fotografije so objavili v prestižnih svetovnih časnikih, tednikih in spletnih straneh, kot so The Financial Times, Le Monde, Newsweek, Le Figaro, MSNBC, Discover, The Independent, Al Ahram, ... Štirikrat je zmagal na EMZIN natečaju Slovenska fotografija leta – za reportažo, večkrat zmagal in prejel tematske nagrade natečaja Slovenia Press Photo – SPP ter nagrado, ki jo letno podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Je soavtor knjig Vojna Terorja (2011) in Arabska pomlad in evropska jesen (2013), ki sta rezultat petnajstletnega dela z sodelavcem in prijateljem Boštjanom Videmškom. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini.

Prijavi se zdaj